Onkraj API-jev lahko Magnus upravlja pravi brskalnik: odpira strani, klika, tipka in izlušči podatke - vključno s stranmi, ki potrebujejo tvojo prijavo. Vsak občutljiv korak odobriš sam.
Prosi za nekaj, na kar lahko odgovori odprti splet - "preveri dobavne pogoje tega dobavitelja", "vnesi moje podatke o uporabi v portal dobavitelja" - in Magnus zažene sejo brskalnika na strežniku ter dela s stranmi, kot bi to naredil človeški asistent.
Poverilnice strani shrani v trezor gesel (okno SPOMIN, zavihek URL-ji). Šifrirane so z AES in - kar je ključno - nikoli ne vstopijo v kontekst SI: ko je prijava potrebna, poverilnice vtipka strojni del, ne model.
Občutljivi koraki se ustavijo in v klepetu prikažejo kartico za odobritev: kaj agent želi narediti in kje. Nič se ne klikne v tvojem imenu, dokler tega ne dovoliš, potek pa lahko spremljaš korak za korakom.